Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.
Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
Govorili smo o družinski sreči. Naš gost je bil avtor knjige Družinska sreča po naše dr. Mihael Černetič. Knjiga ni klasičen vzgojni priročnik, saj podaja izkušnje iz prve roke. Tokrat so bile na na vrsti misli o senčnih plateh družine in o zgrešeni podobi očeta kot Supermana.
Vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko je v tem božičnem času spregovorila o potrebnih vrlinah babice oz. babičarja, o tem kaj vse nudijo porodnicam v porodnišnici in kako očete pripravijo na navzočnost in pomoč pri porodu.
Vodja porodnega bloka porodnišnice Kranj Saša Matko je v tem božičnem času spregovorila o potrebnih vrlinah babice oz. babičarja, o tem kaj vse nudijo porodnicam v porodnišnici in kako očete pripravijo na navzočnost in pomoč pri porodu.
Približuje se novo šolsko in akademsko leto, ki daje novo priložnost za tiste, ki želijo poglobiti svoje duhovno življenje in spoznati nekatere vidike katoliškega nauka, ki jih doslej niso poznali. Katere so vsebine in kako poteka program, nam je pojasnil skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak.
Približuje se novo šolsko in akademsko leto, ki daje novo priložnost za tiste, ki želijo poglobiti svoje duhovno življenje in spoznati nekatere vidike katoliškega nauka, ki jih doslej niso poznali. Katere so vsebine in kako poteka program, nam je pojasnil skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje na Teološki fakulteti dr. Ivan Platovnjak.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo govorili, kako si osmisliti življenje po upokojitvi. Naša gostja je bila gospa Milena Majzelj, študentka Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki si svoj vsakdan popestri na različne načine: z obiskovanjem študijskih krožkov, branjem, prostovoljstvom v Prirodoslovnem muzeju, vrtnarjenjem in preživljanjem časa z družino.
Tokrat sta v oddaji svoje spomine na tridelni projekt delila oče in sin: avtor oddaje Boris Kham in njegov sin Samo. Z najvišjega prelaza v vzhodnih Alpah Stelvio na višini 2757 metrov nad morjem sta namreč opazovala, fotografirala Rimsko cesto in nazadnje izpeljala tudi poletno smučanje na ledeniku.
Tokrat sta v oddaji svoje spomine na tridelni projekt delila oče in sin: avtor oddaje Boris Kham in njegov sin Samo. Z najvišjega prelaza v vzhodnih Alpah Stelvio na višini 2757 metrov nad morjem sta namreč opazovala, fotografirala Rimsko cesto in nazadnje izpeljala tudi poletno smučanje na ledeniku.
Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.
Gostili smo študenta Martino Pušnik in Iana Žviplja, ki sta zmagala na 21. mednarodnem festivalu s produktom Šaleške sladke zgodbe. Nismo se ustavili le pri medenjakih, ledernjakih in Piki Nogavički, ampak smo slišali tudi recept za cimetove rolice, miške, tatarski biftek in jagenjčka.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.